Vljudno
vabljeni na odprtje fotografske razstave avtorjev Francisca Javierja Betanzosa
Lozade, Vianneya Lefebvreja in Matjaža Lužnika, »MI
SMO SOLINARJI« /»NOI SIAMO SALINARI« /»SOMOS SALINEROS« / »NOUS SOMMES
PALUDIERS« / »WE ARE SALTERS«, ki bo v Casermi
na Leri v Krajinskem parku Sečoveljske soline v petek, 21. februarja 2025, ob 18. uri.
Razstava
je posvečena sodelavcu Marku, ki nas je žal zapustil mnogo prezgodaj.
Razstava
bo na ogled od ponedeljka do nedelje do 4. maja 2025. Urnik lahko preverite tukaj.
O RAZSTAVI:
Fotografska
razstava »MI SMO SOLINARJI« /»NOI SIAMO SALINARI« /»SOMOS SALINEROS« / »NOUS
SOMMES PALUDIERS« / »WE ARE SALTERS« je plod sodelovanja treh umetnikov, naših
solinarjev – domačina Slovenca ter dveh tujcev, Francoza in Mehičana. Je prikaz identitete treh ljudi, ki delajo v solinah, hkrati pa
simbol povezave med človekom in naravo. Fotografije, niso zgolj portreti
delavcev ali pokrajine, temveč pripovedujejo o trudu, strasti in ponižnosti, ki
spremljajo ta starodavni poklic. Vsak motiv govori o sončnih žarkih, ki
poljubljajo morsko vodo, o rokah, ki s premišljenimi gibi in stoletno modrostjo
pobirajo sol, ter o tišini, ki jo prekinjata le šum vetra in petje ptic.
O AVTORJIH RAZSTAVE:
Matjaž
Lužnik se je rodil leta 1971 v Kopru, živi na Parecagu s pogledom na
soline. Prvi stik s solinarstvom je imel pri trinajstih letih, ko je za dva
tedna prišel v soline pomagat sorodniku. Po šolanju v Kranju in Ljubljani ga je
pot zanesla v soline. Solinar od 2003, ukvarja se s fotografijo od istega leta,
soline so fotografski izziv in navdih. V Casermi je že razstavljal 2011,
fotografsko razstavo z naslovom: »Življenje in delo v solinah«. Vmes je za
nekaj let odšel študirat fotografijo na Šolski center Srečka Kosovela Sežana ter se
vrnil nazaj v soline, najprej kot solinar v Fontanigge, nato na Lero. S
fotografijo se ukvarja ljubiteljsko; fotografira predvsem pokrajino, portrete
in ljudi. Ukvarja se tudi s starimi tehnikami fotografije. Njegove fotografije
na razstavi so povečini nastale s fotoaparatom, ki ga ima vsak človek vedno s
seboj (telefon), saj fotografski rek pravi, da je ''najboljši fotoaparat tisti,
ki ga imaš s seboj'', nekaj fotografij pa je nastalo tudi s t.i. pravim
fotoaparatom.
Vianney
Lefebvre se je rodil leta 1984 v Franciji. V otroštvu je živel v
Tourcoingu, kjer je začel risati in slikati, obkrožen z umetninami krajinskega
slikarja Josepha Vivesa, prijatelja njegovih staršev. Dolga leta ja nato
risanje in slikanje postavil na stranski tir, v dvajsetih pa se je spontano
vrnil k umetnosti. Vse mu je postalo bolj jasno, ko je srečal mojstra Stevana
Veljkovića (Lille-Beograd), ki je postal njegov mentor in ga več let učil
risanja in slikanja. Vianney je hitro napredoval in kmalu sodeloval na
številnih skupinskih razstavah ter postal zasebni učitelj v svojem ateljeju.
Spomladi 2017 je zapustil Lille in se preselil v Slovenijo. Zaradi svobode, ki
jo je takoj začutil pri izražanju skozi svojo umetnost, si je septembra
prislužil prvo nagrado - Velika odkupna nagrada - na ExTempore Piran 2017. V
Izoli je odprl zasebni studio z različnimi mednarodnimi umetniki (Di Stefano,
Belsky), ki je deloval v letu 2018. Sodeluje na skupinskih razstavah po
Sloveniji, Italiji in Hrvaški (Ljubljana art festival 2018, Obala International
Art v Kopru 2018, Velenelveno v Trstu 2020, Pop Up v Libertas Koper 2021,
Memorija v galeriji Fonticus Grožnjan 2022), razstavlja pa tudi samostojno
(Terme Galerija Strunjan 2018, Layerjeva Hisa Kranj 2019, Krpanov Dom Pivka
2020, Odeon Izola 2023, PLAC Izolanov 2023). Trenutno živi, dela in poučuje v
Pomjanu (Koper), kjer je njegov atelje odprt za obiske po naročilu.
Francisco
Javier Betanzos Lozada
se je rodil leta 1985 v Mexico Cityju. Študiral je
komunikacije na UAM-X (2008-2012), kjer se je izobraževal na področju radia,
novinarstva, fotografije in filma. Začel je delati kot video montažer in
pozneje kot ustvarjalec vsebin za športno revijo „La Afición“, kjer je
sodeloval od 2012 do 2019. V tem času je sodeloval tudi s strateško agencijo
**ARTO (2014-2016), kjer je vodil razvoj in urejanje vsebin za njihovo serijo
na YouTubu „All City Canvas“, program, osredotočen na ulično umetnost. Ta
izkušnja mu je omogočila, da se je povezal s številnimi umetniki, dokumentiral
njihove ustvarjalne procese in sodeloval pri projektih. Do leta 2016 je začel
iskati globlji potop v pripovedovanje zgodb in počasnejši, bolj nameren ustvarjalni
ritem. Kmalu so se pojavile priložnosti za delo med ZDA in Mehiko (2017-2018),
kar je obogatilo njegovo medkulturno perspektivo. Leta 2019 se je iz osebnih
razlogov preselil v Slovenijo. Med letoma 2019 in 2023 je precej zmanjšal svojo
fotografsko dejavnost, vendar je leta 2024 strast znova vzplamtela - tokrat kot
solinar - in s prenovljeno osredotočenostjo oživila njegovo ustvarjalno delo.