Notno črtovje
Bil je eden največjih violinistov osemnajstega stoletja, violinski virtuoz in plodovit komponist. Slovi po svojih tehničnih inovacijah in vplivu, ki ga je imel na Haydna, Mozarta in vrsto drugih glasbenikov. Njegovo glasbeno snovanje je polno harmoničnih dodelav, je ekspresivna, topla in melodična, včasih obarvana z istrskim melosom, konstrukcijo glasbenih stavkov pa so navdihnila tudi poetična besedila, denimo Paola Rollija in Pietra Metastasija, ki jih je Tartini posnel v šifriranem jeziku.
Bil je inovator v svoji šoli, ki jo je ustanovil leta 1727 in je delovala več kot trideset let. Zaradi pestrega porekla njegovih učencev, ki so prihajali iz številnih evropskih držav, se je šola imenovala Šola narodov (Scuola delle nazioni) on pa Učitelj narodov (Maestro delle Nazioni). Odnosi med učiteljem in učenci so bili sodobno zasnovani: mladi niso stanovali pri učitelju, zavezovala jih je pogodba, pri učenju pa so lahko izbirali različne tečaje, ki so lahko trajali različno dolgo.
Njegove skladbe izstopajo v glasbenem ustvarjanju osemnajstega stoletja in razkrivajo zelo bogat avtorjev notranji in duhovni svet. Že za časa njegovega življenja so mu priznavali sposobnosti, da zna pripraviti instrument, da »zapoje«. Njemu gre tudi zahvala za prelomno prilagoditev violinskega loka, ki ga je podaljšal, uvedel debelejše strune in spremenil igralsko držo. Njegove tehnične izboljšave so izboljšale zven in ton inštrumenta.
Tako kot je v življenju sledil govorici srca, je tudi v glasbi iskal izraz, ki bi bil najbližji »sporočilu narave«. Snoval je glasbo, ki je preprosta in kompleksna hkrati, glasbo, ki vzbuja prvinska in globoka čustva.