Raziščite kulturo in dediščino Pirana

Tartinijev trg, poimenovan po svetovno znanem violinistu in skladatelju Giuseppeju Tartiniju (1692–1770), je bil nekoč majhno ribiško pristanišče. Eliptična oblika trga izhaja iz časa, ko je med letoma 1912 in 1953 tramvajska linija povezovala Piran s Portorožem in Lucijo. Takrat je trg služil kot obračališče za tramvaj.

Za to majhno obmorsko mestece je Tartinijev trg precej prostoren in ima izrazito beneški značaj, obenem pa ponuja slikovite razglede na Jadransko morje. Na sredini trga stoji bronasti Tartinijev spomenik, okoli pa se nahajajo prijetne restavracije, očarljive kavarne in trgovinice z lokalnimi izdelki, ozke beneško-gotske ulice pa dodajajo njegovi edinstveni privlačnosti.

Benečanka storji na Tartinijevem trgu in je pomemben arhitekturni spomenik, ki odraža beneški vpliv v mestu. Zgrajena sredi 15. stoletja v beneško-gotskem slogu, se ponaša z značilnim vogalnim balkonom in kamnito ploščo z levom ter napisom "Lassa pur dir".

Pred davnimi časi, ko je bil Piran del velike Beneške republike in je cvetela pomorska trgovina med evropskimi deželami in Orientom, so se po Piranu sprehajali številni bogati trgovci. V mestnem pristanišču so sklepali kupčije, čakali na pretovor svojega blaga in se medtem spoznavali tudi s piranskimi meščani. Nekoč se je neki premožen beneški trgovec zaljubil v lepo mlado Pirančanko. Pogosto je prihajal v mesto in jo obiskoval, ji prinašal dragocena darila in se kasneje celo odločil, da ji bo ob mandraču tik ob mestni Loži zgradil lepo hišo. Izvoljenki je želel dokazati moč svoje ljubezni, Pirančanom pa, kako je bogat in kako malo mu je mar njihovo govoričenje. Zavistni meščani so zaljubljeni par opravljali, ljubosumje pa se je ob izgradnji prelepe hiše tako razbohotilo, da si je par v lastno obrambo izmislil napis, ki se je do danes ohranil na fasadi in se glasi: »Lassa pur dir.«

Danes je v hiši trgovina, ki ponuja izdelke s Piransko soljo, vključno z različnimi mili in kozmetiko, obogateno z naravnimi sestavinami iz Krajinskega parka Sečoveljske soline.

To je ena najstarejših stavb v Piranu. Arhitektura in notranja oprema odražata različne spremembe od poznega 17. stoletja do poznega 19. stoletja.

Hiša zdaj služi kot sedež italijanske skupnosti in deluje kot prizorišče za kulturne projekte, galerija in muzej. Muzej razstavlja različne predmete, vključno s Tartinijevo violino, bakrotiskom, ki prikazuje njegove sanje, in njegovim portretom ter drugimi artefakti.

Iz cerkve svetega Jurija se razprostira čudovit razgled na Hrvaško, Italijo in Slovenijo. Poimenovana je po svetem Juriju, zavetniku mesta, ki je po legendi rešil Piran pred hudim neurjem, in je največja cerkev v Piranu. Pred cerkvenim portalom je velik travnik, ki je bil nekoč pokopališče, zdaj pa je priljubljen kraj za turiste, ki uživajo v panoramskem pogledu na Tržaški zaliv, Piran in bližnja obalna mesta.

V notranjosti lahko obiskovalci občudujejo orgle, dva kipa svetega Jurija, bogato okrašen viseči leseni strop in stenske poslikave beneške šole. Med zanimivostmi velja omeniti največjo slovensko oljno sliko na platnu "Mučeništvo svetega Jurija" Giovannija Pagliarinija (1841) in najstarejšo leseno maketo cerkve v državi s konca 16. stoletja. V cerkvi se nahaja tudi najstarejša neprekinjena zbirka krstnih zapisov v Sloveniji iz začetka 16. stoletja.

Piransko mesto obzidje izvira iz 7. stoletja, ko je prvič obkrožilo staro mestno jedro na Punti. Sčasoma, ko se je Piran širil proti tako imenovanemu "Mandraču" (mestnemu pristanišču), so bile vključene dodatne četrti zunaj prvotnega obzidja. Za zaščito pred sovražnikovimi vdori so postavili še dva dela obzidja, ki so jih dopolnili z obrambnimi stolpi.

Pomorski muzej Sergej Mašera, ki se nahaja v palači Gabrielli iz sredine 19. stoletja ob piranskem pristanišču, predstavlja slovensko pomorsko dediščino. Njegove zbirke zajemajo pomorsko arheologijo, etnološko ribištvo in zgodovino pomorskih podjetij od srednjega veka do druge svetovne vojne.

Poleg tega so v muzeju na ogled različne razstave, ki si jih lahko ogledate tukaj.

Odkrijte Legende Pirana z brezplačno aplikacijo Nexto, ki na igriv način, preko kvizov, izzivov in nalog skozi obogateno resničnost ustvarja novo izkušnjo vodenja po mestu.

Gledališče Tartini je čudovit primer umetniškega dela fin-de-siècla, ki združuje historizem Art Nouveau z začetka 20. stoletja. Zasnoval ga je tržaški arhitekt Giacomo Zammattio, notranji design pa so zaupali tržaškemu slikarju Napoleonu Cozziju, ki je pred tem že sodeloval pri designu gledališča Politeama Rossetti v Trstu.

Gledališče je primerno za koncerte, gledališke predstave, recitacije, multimedijske predstave, simpozije, konference itd. Z odstranitvijo sedežev lahko v njem potekajo tudi plesni dogodki, sprejemi in slavnostne večerje.